Na robu Tržaškega Krasa, kjer se apnenčaste stene prelivajo v flišnate sloje, obiskovalce pričaka poseben svet, ki diši po Jadranu. Domačini mu pravijo Breg. Na tem koščku zemlje je reka Glinščica oblikovala prikupno sotesko, ki jo obdajajo raznolika naravna okolja. Zaradi izjemne biotske pestrosti je Rezervat doline Glinščice med najzanimivejšimi v deželi. Oddajo dopoljuje vsebina televizij Srednje Evrope.
Juan in Lele raziskujeta vulkansko pokrajino. Na začetku morata z daljnogledom najti silhueto, ki se nahaja na polaroidu, razvozlati enačbo iz steklenice, ki jima da namig, da morata proti vulkanu, nato morata z vodnimi pištolami narisati vulkan in v vreči za krompir skakati do zaklada.
Na voljo do 24. 11. 2024. Jančarjev roman Severni sij se prične na novoletno jutro leta 1938, ko na mariborski postaji izstopi Joseph Erdman in se zagozdi v to provincialno gnezdo, ki ga prične dušiti s svojo razcepljenostjo. Kulturnica Zora A. Jurič nam v oddaji osvetli vlogo trafike, ki igra v romanu pravzaprav vlogo zgodovinskega spomina, Severni sij pa je dobil naslov po nebesnem pojavu, ki je 25. januarja 1938 obsijal Evropo in tudi Maribor, in ki nam ga pojasni vodja astronomskega krožka gimnazije Šentvid Klemen Blokar. V letu 1984, ko je Jančar napisal Severni sij, je Nena na vrhuncu hladne vojne pela o 99 zračnih balonih, literarno obzorje pa se je odpiralo duhovnemu prostoru Srednje Evrope. Zdi se, kot da atmosfero romana ves čas preganja slutnja neobhodnega, prav potiho se plazečega nacizma, nam zaupa založnik Mitja Čander.
Tema tokratne oddaje so migracije: v studiu se o tem z dijaki in voditeljem Romeom Grebenškom pogovarjata namestnica direktorja fundacije Karitas v Trstu Katarina Modic in koordinator sprejemnega centra ICS Onlus v Trstu Matteo Danieli. V prispevkih je gost še predstavnik UNHCR Italija Filippo Ungaro. Uredništvo oddaje Poljanka Doljak, Nataša Ferletič, Antje Gruden in Jan Leopoli, ki je tudi režiser oddaje.
Šesta sezona nastaja v okviru uradnega programa Evropske prestolnice kulture GO! 2025 in v duhu preseganja meja oddaje in njenih obzorji. V 2. epizodi 6. sezone bo občinstvo lahko spoznalo Vilija Kokota in Davida Raido, mlada in kreativna fanta, ki živita na Goriškem in delujeta na - samo na prvi pogled zelo različnih - področjih, kot so fotograija, rap in vrtnarstvo. Pa vendar ju povezuje razmislek o odnosu med urbanim in podeželskim, o tem, kaj jima pomeni narava, kje se vidita v prihodnosti in kakšen odnos imata z zamejskim prostorom. Avtor oddaje je Urban Košir.
V tokratni oddaji o zmagovalni jadrnici Arca SGR s čezmejno posadko. Prelistali bomo knjigo ''Pionieri'' v kateri je športni novinar Sergio Tavčar zapisal svoje spomine. Občudovali bomo osltarno palo renesančnega mojstra Carpaccia in se na kocu sprehodili ob treh čezmejnih rekah.
Tik pod Matajurjem, ki velja za sveto goro Beneških Slovencev, smo obiskali vas Mašere, kjer nas je domačinka, Luisa Battistig popeljala skozi zgodovino vasi. V treh muzejskih zbirkah lahko spoznamo zgodovino življenja v vasi nekoč. V prvi so razstavljeni predmeti, ki so jih domačini uporabljali vsak dan. V kovačiji si lahko ogledamo kovaško orodje, ki ga je pustil za seboj zadnji kovač Michele, Miha Dus. V sosednji hiši pa še danes burita domišljijo obiskovalcev »uelbana kljet,« obokana klet in kamnita miza, ki stoji sredi nje. Realizacija Video pro.
Jesenski gozdovi so Nediške doline obdarili z obilico kostanja. Petra in Jure sta jih nabrala zvrhano košaro. Na Burnjaku, tradicionalnem beneškem prazniku kostanjev, pa sta jih tudi pokusila. Ob priljubljeni zgodbi iz naših krajev, oddaja ponuja bogat izbor risank in drugih razvedrilnih tv-vsebin za otroško publiko. Uredništvo: Deva Pincin. Avtorica prispevka Rai Fjk: Lucija Tavčar.
Nina je ljubka, izjemno radovedna kodrasta deklica. Z belo oblačico Olgo, ki živi na nebu skupaj s soncem, luno in tetami oblačicami, sta postali najboljši prijateljci. Pri vsakodnevnih izzivih si ena drugi pomagata in s prijateljem Teom doživljata nešteto dogodivščin.
Podobe Srednje Evrope: Marano Lagunare/ Čebelarski muzej/ Alpski ekspresionizem/ Antične podvodne razbitine/ Otok Pašman/ Ne le košare/ Velenje, zeleno mesto/ S kolesom okrog Blatnega jezera/ Portret Dušana Hrena/ Uredništvo Deva Pincin.
Dvojezična šola Pavel Petričič v Špetru ni zgolj šola. Vsakič, ko vstopimo vanjo ter spregovorimo z učitelji, starši in učenci, lahko občutimo veliko povezanost šolske skupnosti. Ta šola je veliko več od zgolj posredovalke znanja — gre za povezovalko lokalne skupnosti in za pravo kulturno središče. Oddaja, ki je nastala ob 40. obletnici ustanovitve te šole, skozi besede različnih sogovornikov predstavi zgodovino šole, vse najpomembnejše etape v njenem nastanjanju ter še posebej izpostavi enega izmed njenih ustanoviteljev ter gonilnih sil — Pavla Petričiča. V oddaji so predstavljene vrednote ter stališča šole, velik poudarek pa je dan tudi na njeno prihodnost — na izzive, s katerimi se sooča, ter naloge in želje, ki si jih zadaja vodstvo šole. Scenarij: Aljaž Škrlep, realizacija Video pro.
Dokumentarni film »Pozabljeni« Miloša Batistute razkriva usodo Primorskih in Istrskih fantov v času fašizma. Kako so tisoči prisilno zapustili svoje domove, nekateri kot italijanski vojaki, drugi kot interniranci in konfiniranci. Kako so živeli in preživeli v izgnanstvu na jugu Italije in kako so se po njeni kapitulaciji v prekomorskih brigadah pridružili partizanski vojski. Film nas popelje v italijansko deželo Apulijo, v taborišče v Gravini, kjer ostanki zidov še vedno pričajo o Slovencih. Preplet pričevanja prekomorca Alojza Bucika, spomini sorodnikov, zgodovinski in borčevski pogled, arhivske fotografije ter posnetki, vse to je avtorjev poklon Prekomorcem. Scenarist: Miloš Batistuta. Režiserka: Sonja Cerkvenik. Produkcija: Regionalni RTV center Koper Capodistria.
